top of page

Februarska Valencia

  • Writer: zorkokatja
    zorkokatja
  • Jul 1, 2017
  • 4 min read

Po vseh prigovarjanjih Neže in Matičeve mami se je končno zgodilo... Valenciaaa!

Najin prvi skupni dopust! :)

Za prvič sva raje rezervirala podaljšan vikend ... Četrtek - nedelja. Ker je bila tudi letalska karta v tem terminu daleč najbolj ugodna! Za dve povratni letalski karti iz Trsta do Valencie sva dala 63 eur.

Malo sva primerjala cene Airbnb / Booking in na koncu sva se odločila za mali apartma v centru mesta / APARTMENT CENTER LOFT 2 PAX VERA LUXURY. Za tri noči sva plačala 120eur.

Sama nisem imela niti malo pojma, kaj in kako sploh organizirati takšen izlet.

Kot družina smo sicer hodili na morje in smučanje, nikoli pa nismo potovali z letalom...

Velik del celotne poti in same organizacije je tako organiziral Matic!

Do Trsta in nazaj sva šla v lastni režiji (najprej do Kopra - potem sva imela 'Borut taxi' ).

Izlet se ni začel ravno najboljše, saj je let zamujal nekje 4 ure - letalo naj bi imelo neke tehnične težave in tako so/smo čakali na mehanika, ki je priletel posebej za popravilo.

Kartanje nama je precej olajšalo konstantna prestavljanja glede odhoda. No ja - karte in kava...

Tik preden smo pristali nama je fant, ki je sedel poleg naju, prijazno podal nekaj informacij o tem, kako najhitreje iz letališča v center.

Usmeril naju je na podzemno, katere ena izmed zadnjih postaj je dejansko samo letališče.

Ker sva imela namen mesto raziskati na kolesu in peš, nisva kupovala kart za avtobus. Tako da nama je ta informacija prišla še kako prav!

Na okencu za podzemni promet na letališču sva kupila karto, na katero sva naložila denar za 4 vožnje znotraj con, ki so zelo lepo označene (vedeti je samo treba, kje je vaša izhodna postaja). Cena za kartico in 4 vožnje je bila okoli 11 eur.

In dogodivščina se je začela!

Apartma preko Airbnb-ja je bil zadetek na loteriji. Ponavadi se vedno odločiva glede na ceno in zato ne pričakujeva nekega luksuza. Ampak tole...

Bilo je vse, kar sva pričakovala in še toliko več!

Sam lastnik/posrednik je bil najbolj zgovoren in prijeten Španec, ki je bil izjemno dostopen in odziven (glede na vsa sporočila, da bova precej zamujala, kot sva prvotno načtrovala).

Po vseh informacijah, kaj si naj greva pogledat, kje naj kaj pojeva, kam si naj greva izposodit kolesa, nama je dal tudi wi-fee, ki sva ga povsod nosila s sabo in kar nama je res olajšalo samo raziskovanje (ja, vem - grozna sva. V dobi zemljevidov in kart bi bila izgubljena... ).

Ker sem imela precej slabo vest, da pri celotni organizaciji izleta nisem kaj prida sodelovala, sem se želela odkupit. In to kako...

Našla sem najlepši, najbolj prikupen, najboljši prostor, kjer sem kadarkoli v življenju jedla zajtrk (super je tudi EK v Ljubljani, ampak tu zmaga atmosfera).

Dulce de leche Boutique Ruzafa - prostor, kamor bi se lahko vračala znova in znova!

In potem sva šla raziskovat! Najprej po kolesa - za izposojo dveh koles za cel dan, (načeloma izposoja velja od 9ih - 19ih) sva plačala 18eur (v ceno je bila všteta tudi ključavnica) + kavcija 50 (kar sva seveda dobila nazaj).

Celotno Valencio je nekoč obdajala reka, ker pa je velikokrat poplavljalo, so del struge izpraznili in iz nje naredili celo atrakcijo! Od tekaških in kolesarskih stez, do atletskega stadiona, skejt parkov, površin za otroke, ... Tako se lahko iz skrajnega severa, na skrajni jug, odpeljete po poti, kjer ne boste srečali niti enega avtomobila!

Pot naju je najprej vodila na sever - proti Bioparku. Živalski vrt je narejen tako, da imaš občutek, kot da sploh nisi v živalskem vrtu. V njem so živali, ki živijo le v Afriki. Takšnih živalskih vrtov na svetu je precej malo.

Za dve karti sva odštela 50eur. Ampak nama ni bilo žal!

Zelo prijetna izkušnja, ki jo res priporočam!

Ker sva imela še precej veliko časa (in ker sva kolesarsko izjemno pripravljena:), sva pot nadaljevala na skrajni jug. Potrebovala sva približno 40min zelooo na izi kolesarjenja. In ker se po poti ves čas nekaj dogaja, pot mine izjemno hitro!

Najprej naju je presenetila nora arhitektura zgradb - Ciudad de las Artes y las Ciencias - mesto znanosti in umetnosti.

Peljala sva se tudi mimo Oceanigrafic-a, ki je nekakšen živalski vrt z vsemi možnimi ribami - je pa vstopnina skoraj 30 eur in midva nisva ravno ne vem kako velika občudovalca rib in morskih psov...

Na poti proti morju se nama je uspelo tudi malo izgubiti.... Ampak vaja dela mojstra in Matic je pač strokovnjak v orientaciji (počasi bom nehala pametovat, da se mi zdi, da morava desno, če on pravi levo🙈).

Plaža je res super - si pa ne predstavljam mravljišča v top sezoni...

Po napornem kolesarjenju nazaj v center nama ni preostalo drugega, kot paelja!

In dan se je lahko končal!

Sobotno dopoldne sva preživela na tržnici v centru mesta. Ko se kar sprehajaš med vsemi tistimi policami in čas zbeži mimo...

Po kosilu sva se peš odpravila proti jugu mesta. Vmes sva se vstavila na železniški postaji in ugotovila, da so povezave do večjih mest izjemno dostopne. Tako cenovno kot časovno.

Pozno popoldan sva se vrnila nazaj in dan zaključila s pisanjem razglednic. In burgerjem. :)

Nedelja je bila rezervirana za nakup spominkov.

Bil je super podaljšan vikend! Ravno dovolj časa, da sva si ogledala vse, kar sva si želela!

In tako sva tudi uradno odprla vrata vsem najinim nadaljnim skupnim potovanjem!


Comments


TasteOfMyLife

© 2023 by Salt & Pepper. Proudly created with Wix.com

bottom of page