Bday surprise - via Bovec

Matic ima neko prav posebno vez z Bovcem. In ker je moja naloga narediti sebe in ljudi okoli sebe srečne, misija - kam za rojstni dan - ni bila pretežka.

Ne vem zakaj, ampak da je na koncu vse super, se mora na začetu vedno nekje zatakniti...

Že nekaj časa nazaj sem rezervirala lokacijo, ki mi je bila popolna. Nekje, kjer se čas ustavi. In samo dihaš.

Nekaj mi ni dalo miru in v petek (na dan odhoda) pokličem, da preverim svojo rezervacijo. Nič. Nobene rezervacije. Nobenega maila...

Kako zelo hvaležna sem v takšnih situacijah za svoje prijatelje. Nastja me vedno tako po ovinkih uči, ne le kako razmišljati, pač pa tudi, kako reagirati...

In sem reagirala - Google, Booking, Airbnb...

Na koncu sem rezervirala Hotel Boka (bivši hotel Ana). Za dve nočitvi z zajtrkom (in vključeno turistično takso) sem odštela 185 eur.

Sam hotel je sicer kakšne 4-5km iz Bovca (v smeri proti Kobaridu) v kraju Žaga. Je tik ob cesti, vendar hrup avtomobilov in motoristov ni preveč moteč. Če ima kdo težave s spancem, pa le naj prosi za sobo na strani Soče!

Punca na recepciji je bila nevsiljivo prijazna in dosegljiva za vsa vprašanja. Sobe so bile čiste in pospravljene.

Ob recepciji je bil tudi kotiček, kjer so čez dan ponujali sadje in piškotke. Pa kavo in čaj.

Da o zajtrku ne govorim... Jajčka, kosmiči, salame, sadje... Pa korenčkov sok in avokado. In najbolj slastni rogljički, ki so se kar stopili v ustih. In domač jogurt, pa sir in skuta...

Ker za petek nisva imela v planu neke hude aktivnosti (pa še celo pot iz Ljubljane je deževalo), sva si ogledala slap Boka, ki je od hotela odmaknjen celih 10 minut hoje. Pa še malo po strugi navzgor in navzdol...

Sobota pa zares! Najprej po kolesa v Bovec (za izposojo sva plačala 30 eur - za izposojo do 4ih ur je cena 15eur, vse, kar je več, je 20 eur. Imajo tudi možnost izposoje več dni skupaj, kar je posledično ugodneje).

Ker je ravno v istem obdobju moj veliki bratec domoval v Kranjski gori in ker je strasten kolesar, se je seveda pripeljal do naju. V Bovec. Čez Vršič. In potem smo šli vsi trije do Loga pod Mangartom. Midva sva tu obrnila. Ker nisva imela dovolj vode in dolgih rokavov. Sicer zagotovo bi... Je Jan rekel, da bi tako lepo počasi, 5km/h, potrebovala 5 ur! Hahahaha!!! 😂😂

On je nadaljeval pot do vrha. In potem nazaj v dolino. In čez Predel do Kranjske gore. Ja, ponosna!! Noro ponosna!!

Midva sva izbrala mojim letom primerno turo. :) Ki je bila bolj po ravnem.

Šla sva v smeri, kjer so snemali film Gremo mi po svoje. Pa po makadamskih in gozdnih poteh gor in dol. Adrenalinsko, moram priznati.

In lepo. Noro lepo!

Po 3 urah kolesarjenja sva se odločila, da je dovolj. In da sva lačna. In sva se odpravila na Turistično kmetijo Jelinčič. Ker sem nekje prebrala, da imajo najboljšo postrv daleč naokoli.

Kmetija je 10km iz Bovca v smeri proti Vršiču. Na sami kmetiji je možno tudi prespati in to po precej ugodni ceni (če sem na Bookingu prebrala prav, je polpenzion na osebo okoli 35-40 eur).

Kmetijo vodi gospodar. Prijeten siv možakar, čigar zaščitni znak so njegovi brki! Sin je zadolžen za sirarno, ena od treh hčera vodi turizem. V strežbi pomaga že vnukinja. Družinski posel. Ki se čuti na vsakem koraku. Prijetno.

In postrv je res nekaj posebnega. Postrežena že očiščena in z obilico domačega sira! Velik njami!!

In ker polna vreča z lahkoto stoji pokonci, sva jo mahnila še na Krnsko jezero!

Lepa pot. Prijetna. Ne prestrma. Primerna tudi za otroke! Pustimo ob strani dejstvo, da se nama je precej mudilo, ker se nisva želela v dolino vračati po temi. Ampak nekaj je bilo v tej postrvi, da sva kar poletela na vrh. Od vznožja do jezera sva potrebovala uro in pol!

Zvečer sva samo padla v posteljo. Ker je nedelja obetala novo turo. Z mojim bratom. Ki v hribe hodi z Zoranom, ki je divjak. V najbolj prikupnem smislu seveda!

In smo šli. Na Vitranc - k Mojčinem domu. Izpred jezera Jasna.

Prijetno. Ni kaj. Vsaj prvih nekaj metrov. Potem pa težke noge. In prepadi. In ves čas ene razgledne točke, kamor smo morali iti.

Pod vrhom me je pobralo. In moj dragi bratec me je ves ta čas spodbujal. Da je Barbi (starejša sestra) lani z lahkoto prišla do vrha! Zanimiva taktika, ni kaj...

Na vrhu sta fanta naročila bograč. In želeli smo plačati s kartico (ati zdej ziher ne more verjet, da sva njegova)... 😂😂

Na koncu se vse izide dobro! Ker še vedno obstajajo dobri ljudje!

Dan se je končal z nogami v ledenem jezeru, kjer nas je čakal avto.

In štruklji. Pri Ančki v Šenčurju.