#radenci - je res pomembno samo sodelovati?

Za mano je eden najlepših tekov v mojem tekaškem udejstvovanju! Nobene prevelike gneče in pokrajina, ki vzame še tiste zadnje izdihljaje, ki ti ostanejo...

Kako čudovit je tek!

Se pa ob vseh teh obrazih res sprašujem, kam smo zašli? Je res tako pomembno, s kakšnim časom pritečemo v cilj? Kakšne superge imamo obute? 

Zjutraj na zajtrku sem ves čas poslušala ljudi okoli sebe... S kakšnim tempom bo kdo tekel? Kolikokrat na teden teče? Kakšne gele ima s sabo! Za 10ko!? Resno? 

Verjamem, veliki večini bom čudna. Ampak a ni lepota teka da obuješ superge in tečeš? Brez glasbe, brez cilja, koliko je treba danes preteči. S sabo. Svojo glavo, svojimi mislimi. Predvsem pa s sočutjem do svojega telesa. 

Zakaj tako zelo slepo sledimo tistemu, kar je trenutno in? Nekaj let nazaj je bilo pomembno, kakšen avto voziš. Danes je pomembno, kakšno kolo in športno uro imaš, kje kupuješ športna oblačila, v kateri tekaški šoli si...

Priznam, zelo rada kupujem stvari za šport. Ker so mi lepe in ker je to nek moj čuden način motivacije. Ampak da bom pajkice, ki bodo po teku/treningu smrdele, plačala 60eur in več?! Pa saj nisem nora! 

Ko sva tekla, je iz nekje ves čas nekdo nekaj govoril. Jp, nekateri imajo v ušesih celo slušalke in strica, ki govori tempo in pretečeno razdaljo. Ker, kako bi pa izgledalo, da tečeš po OBČUTKU! 

Vse mi je jasno - nekateri potrebujejo takšne stvari. Za motivacijo (kdo sem jaz, ki so mi motivacija nove športne hlače in majice). Drugi potrebujejo družbo. Tretjim je to odklop...

Po teku sva kar nekaj časa čakala v ciljnem prostoru in opazovala tekače. 

Preprosto ne razumem. Vsi s pogledi v tla. Nesrečni. Izčrpani. Če se mi jih je od 200, ki so tekli mimo naju v cilj, 5 od njih nasmehnilo...

Kje je užitek. Smeh. Veselje! Je res tako pomemben samo rezultat? 

Vem, potrebujemo cilje. Ker drugače bi obstali na mestu in verjetno kmalu postali nezadovoljni s svojim življenjem. Ampak če na poti do tja ne uživamo, mogoče ni prava pot, ali pa malo prilagodimo cilj.

Nismo vsi rojeni tekači. Zakaj je nekaj treba samo zato, ker to počnejo vsi? 

Sama sem narejena za brpije! :) In v tem noro uživam. Ko mi telo izrazi željo po teku, grem tečt. Kilometer, dva, pet... Kolikor mi pač paše. 

Predvsem pa tečem zato, ker uživam. Brez ure na roki. Brez cilja, kakšen mora biti rezultat. Samo tečem... Včasih še sama ne morem verjeti, kako z lahkoto. Spet drugič so noge težke, utrujene. In potem hodim.

Imam samo eno telo in ne mislim ga uničiti s tako čudovito stvarjo, kot je šport! 

#tek #radenci #trisrca